Vsak človek se vsaj enkrat v življenju znajde v obdobju, ko ima občutek, da se mu podira svet.
Ne le ena stvar – več njih hkrati.
Finance postanejo negotove.
Otroci začnejo popuščati v šoli.
V odnosu se pojavi oddaljenost.
V nas pa raste utrujenost, strah in vprašanje:
Zakaj ravno meni? Zakaj ravno zdaj?
Občutek je, kot da se je proti nam obrnilo vse. A resnica je pogosto globlja – in bolj človeška.
Ni en sam vzrok – je kopičenje
Takšna obdobja skoraj nikoli ne pridejo čez noč.
Ne zgodijo se zaradi ene napačne odločitve.
Gre za počasno kopičenje:
- Dolgotrajen stres, ki ga nismo jemali resno.
- Skrbi, ki smo jih potiskali na stran.
- Odgovornosti, ki smo jih prevzemali brez meje.
- Utrujenost, ki je postala “normalno stanje”.
Človek zdrži veliko.
A ko je preveč vsega predolgo, sistem začne razpadati – najprej znotraj, nato navzven.
Povezanost družine: čustva krožijo
Dom ni le prostor. Je energijsko in čustveno polje.
Ko je starš pod pritiskom zaradi financ, dela ali notranjih strahov, se to prenese v ton glasu, pogled, napetost telesa. Otroci to zaznajo, tudi če nič ne povemo.
In potem se začne:
- padec motivacije,
- slabša koncentracija,
- več upiranja,
- ali pa zapiranje vase.
Ne zato, ker bi bili otroci “problem”.
Ampak ker so del sistema.
Ko je sistem obremenjen, reagirajo vsi.
Občutek neuspeha in sram
Ko se stvari začnejo podirati, se hitro pojavi notranji kritik:
- Nisem dovolj dober starš.
- Nisem dovolj sposoben.
- Drugi zmorejo, jaz pa ne.
Ta notranji dialog nas dodatno izčrpava.
Namesto da bi iskali rešitve, se začnemo boriti sami s sabo.
Sram in občutek neuspeha sta težka bremena. In ko ju nosimo sami, postaneta še težja.
Preobremenjenost sodobnega človeka
Danes od sebe pričakujemo ogromno.
Da bomo:
- finančno stabilni,
- čustveno zreli,
- vedno potrpežljivi,
- uspešni v službi,
- prisotni starši,
- urejeni partnerji.
Vse hkrati.
Realnost pa je, da je človek omejen.
Ima energijo, ki jo mora razporejati.
Ko dajemo več, kot imamo, se pojavi dolg – čustveni, telesni ali finančni.
In nekega dne pride račun.
Življenjske prelomnice
Včasih se vse podre zato, ker se življenje premika naprej.
Otroci rastejo in potrebujejo drugačen pristop.
Trg dela se spremeni.
Mi sami zorimo in ne želimo več enakih stvari kot nekoč.
Ko se staro in novo srečata, nastane napetost.
To obdobje lahko občutimo kot krizo.
A kriza je pogosto prehod.
Prehod iz starega načina delovanja v novega.
Ko izgubimo občutek nadzora
Najbolj boleč del takšnih obdobij ni problem sam, ampak občutek nemoči.
Ko imamo občutek, da nimamo vpliva, nas zajame strah.
In iz strahu pogosto sprejemamo hitre, panične odločitve.
Strah zoži pogled.
Mir ga razširi.
Zato je prvi korak vedno umiritev, ne rešitev.
Ali so to “slabe energije”?
Velikokrat ljudje rečejo, da je nekaj narobe z energijo.
V resnici pa gre pogosto za:
- kronično izčrpanost,
- neizražena čustva,
- pomanjkanje podpore,
- neravnovesje med dajanjem in prejemanjem.
Ko smo dolgo v neravnovesju, to občutimo kot “težko energijo”.
A ta energija ni zunanja sila. Je odraz notranjega stanja.
Kaj nam takšno obdobje sporoča?
Morda nam sporoča:
- Ustavi se.
- Ne moreš več vsega sam.
- Potrebuješ pomoč.
- Čas je za spremembo pristopa.
Takšna obdobja niso kazen.
So opozorilo, da moramo nekaj drugače postaviti.
In kar je najpomembnejše
Če gre trenutno vse narobe, to ne pomeni, da ste slabi.
Ne pomeni, da ste zgrešili življenje.
Pomeni, da ste bili predolgo močni.
Predolgo tiho nosili breme.
Predolgo odlagali sebe na zadnje mesto.
Včasih se mora sistem podreti, da se lahko postavi bolj zdravo.
In čeprav je to obdobje težko, je lahko tudi začetek novega ravnovesja. 🌿
